Življenje in dela prof. Alojza Rebule so odsevali hrepenenje po odgovorih na temeljna eksistencialna vprašanja

26. oktober 2018 - Deželni svet

Poleg pisateljevanja je bil ves čas kulturno in družbeno-politično dejaven, bil je med drugim sourednik revij Sidro in Tokovi. Po literarnem nastopu v Slovenski filharmoniji leta 1951 je bil aretiran in zaradi do jugoslovanskega režima, recimo ji tako, neprijazne drže, dolgo let, podobno kot njegov kolega in prijatelj Boris Pahor, nadzorovan s strani tajne politične policije. Skladno s svojimi politični idejami je podpiral samostojno politično nastopanje Slovencev v Italiji in bil kandidat na listah stranke Slovenska skupnost.

V torek 23. oktobra je v 95. letu starosti umrl prof. Alojz Rebula - jezikoslovec, pisatelj, prevajalec, dramatik, esejist, dramaturg, filolog. Rojen v našem Šempolaju v kmečko-železničarski družini, Alojz Rebula je obiskoval italijanske šole, slovenske so bile v tistem času grobo ukinjene, in se je slovenščine učil kot tuj jezik. V poznih tridesetih letih je obiskoval klasično gimnazijo v Gorici in jo nadaljeval v Vidmu, kjer je tudi maturiral. Leta1949 je diplomiral iz klasične filologije na Univerzi v Ljubljani. Študij je leta 1960 končal v Rimu, kjer je doktoriral z disertacijo o slovenskih prevodih Božanske komedije. Po vrnitvi v Trst je poučeval na nižji gimnaziji, od leta 1953 pa na klasičnem liceju. Poleg pisateljevanja je bil ves čas kulturno in družbeno-politično dejaven, bil je med drugim sourednik revij Sidro in Tokovi. Po literarnem nastopu v Slovenski filharmoniji leta 1951 je bil aretiran in zaradi do jugoslovanskega režima, recimo ji tako, neprijazne drže, dolgo let, podobno kot njegov kolega in prijatelj Boris Pahor, nadzorovan s strani tajne politične policije. Skladno s svojimi politični idejami je podpiral samostojno politično nastopanje Slovencev v Italiji in bil kandidat na listah stranke Slovenska skupnost. Predaval je mdr. na Teološkem tečaju za izobražence na ljubljanski teološki fakulteti ter sodeloval pri organizaciji in programu srečanj v Dragi pri Trstu. Do upokojitve je stanoval na Opčinah, zadnja leta pa večinoma prebival v Loki pri Zidanem Mostu. Poročen je bil s pisateljico Zoro Tavčar, s katero sta imela tri hčerke – Alenko, Tanjo in Marjanko. Alenka Rebula Tuta je naša soobčanka, doma v Sesljanu.

Njegova bibliografija je obširna in obsega različne kroge pripovednega ustvarjanja: pesmi, črtice, novele, dnevnike, radijske igre, eseje, romane, dramska besedila in potopise. Med njegova najznačilnejša dela sodijo romani Senčni ples, V Sibilinem vetru, Zeleno izgnanstvo in Kačja roža. Veliko njegovih vrhunskih del najdemo tudi v odličnih italijanskih prevodih. Sam je prevajal latinsko, grško in italijansko književnost. Bil je prevajalec antičnih besedil in Svetega pisma ter aktiven publicist. Pisal je dejansko do zadnjih dni pred smrtjo. Od leta 2009 je bil redni član SAZU. Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj, med njimi nagrado Prešernovega sklada in Prešernovo nagrado za literarni opus. Večkrat je bil nagrajen tudi v Italiji, kjer ga je predsednik republike Italije odlikoval z redom Velikega častnika viteškega reda za zasluge  Ob 90-letnici mu je predsednik Republike Slovenije izročil zlati red za zasluge, Slovenska škofovska konferenca pa mu je podelila najvišje cerkveno priznanje – odličje svetih Cirila in Metoda. Nenazadnje ga je naš občinski svet pred leti imenoval za Častnega občana Občine Devin Nabrežina, njegovega rojstnega kraja.

Prof.  Aljoz Rebula je za sabo pustil neprecenljivo kulturno, umetniško in duhovno dediščino, za kar ga mnogi že uvrščamo med velikane evropske civilizacije. V njegovih delih so zaobjeti vsi filozofski in miselni tokovi evropske civilizacije, od antičnih grških in rimskih filozofov do modernih Kanteja, Nietzscheja, Sartra in nenazadnje Kocbeka, s katerim so ga vezali prijateljski odnosi, a tudi isto hrepenenje po odgovorih na temeljna eksistencialna vprašanja biti, človeka, duše, nesmrtnosti, Boga.  Pravilno je zato sen. Tatjana Rojc pred dnevi v rimskem parlamentu dejala, da je z njim “odšel velik Slovenec in velik Evropejec”. Ki pa dejansko ne odhaja, saj bodo njegova dela še dolgo nagovarjala in oblikovala tudi nove rodove.

Igor Gabrovec - deželni in občinski svetnik, deželni tajnik SSk