Reforma krajevne uprave naj bo še najprej prilagojena na potrebe majhnih in narodno-jezikovno mešanih občin

27. junij 2018 - Kmetijstvo-Teritorij-Gospodarstvo

Pomembno je, da je komisija Deželnega sveta od vsega začetka dejansko priznala pomen soudeležbe zastopnikov priznanih in zaščitenih narodno-jezikovnih skupnosti.

Peta stalna komisija Deželnega sveta je na včerajšnji seji prisluhnila tudi predstavnikoma krovnih organizacij Slovencev v Italiji Walterju Bandlju in Rudiju Pavšiču ter predstavniku furlanskih občin Diegu Navarriiji, ki so bili v Deželni svet povabljeni na predlog svetnika SSk Igorja Gabrovca. »Pomembno je, da je komisija Deželnega sveta od vsega začetka dejansko priznala pomen soudeležbe zastopnikov priznanih in zaščitenih narodno-jezikovnih skupnosti. Slovenska zastopnika sta se lahko izražala v slovenščini, saj je bila na voljo tolmačica, ki je simultano prevajala njuna posega. Tako Slovenca kot Furlan so potrdili, kar je bilo vsem nam že od nekdaj jasno: reforma medobčinskih zvez je bila za manjšine neugodna« je povedal zastopnik SSk Gabrovec. Peta komisija je tako že na prvih sejah v minulih dneh obravnavala reformo, ki je v prejšnji zakonodajni dobi uvedla obvezne medobčinske zveze. »Že prejšnji teden sem v okviru splošne razprave ob predloženem zakonskem osnutku deželne vlade jasno povzel stališča SSk, ki sem jih že od vsega začetka zagovarjal v minuli zakonodajni dobi. Ponovno sem izpostavil, da je reforma leta 2014 začela z zgrešenim korakom, saj je Občinam vsiljevala oblike in ritme medobčinskega povezovanja, ne da bi predhodno upoštevala vseh pomislekov, ki so se pojavljali. Že od vsega začetka sem izpostavljal, da je bila reforma neusklajena s potrebami in tudi dostojanstvom zlasti majhnih občin, ki bi postopno izgubljale na suverenosti in torej tudi na samem smislu obstajanja. Reforma v svojem prvem osnutku sploh ni upoštevala dejstva, da je pomemben del Občin zaznamovan s prisotnostjo treh avtohtonih in zaščitenih narodno-jezikovnih manjšin, od teh je slovenska zaščitena tudi na osnovi mednarodnih dogovorov in posebnega državnega zakona. Tako se je zgodilo, da smo bili kot Slovenci kar dvakrat oškodovani: kot pripadniki zaščitene skupnosti in kot v veliki meri prebivalci majhnih občin« se spominja deželni svetnik Igor Gabrovec, saj je bila reforma več let razlog za zelo ostra trenja in stalna zaostrovanja v odnosih s tedanjo deželno upravo in politično večino. »Stranka Slovenska skupnost je svoja stališča odgovorno zagovarjala še najprej v Deželnem svetu, kjer sem kot edini strankin zastopnik stalno oblikoval popravke, ki so zakon v več primerih vendarle izboljšali zlasti na ravni zaščite pravice do dvojezičnega poslovanja in večjezične identitete. Niso pa prodirali popravki, ki bi vsaj zaščitenim Občinam priznali osnovno pravico, da bi se samostojno povezovale na osnovi lastnih potreb in prioritet. Politični spor, ki je od tega nastajal, se je nemalokrat selil tudi na strani krajevnih medijev in na politično-institucionalna omizja v Ljubljano, saj je zaščita naše narodne skupnosti problem tudi matične domovine« je še dejal Gabrovec, ki je na prvi seji komisije obenem potrdil stališče, da je bila ukinitev Pokrajin za Slovence in majhne Občine še posebej na Tržaškem in na Goriškem zgrešena izbira.

»Spričo povedanega soglašam s korakom nove deželne vlade, ki za enkrat zaustavi postopek obveznega uresničevanja medobčinskih zvez, saj dejansko niso nikdar resnično zaživele in se z njimi še vedno ukvarja upravno sodstvo. Med 'upornimi občinami' sta tudi Sovodnje in Števerjan, kar je že dovolj zgovoren podatek. Ko bi na deželnih volitvah zmagala leva sredina bi se najbrž ta trenutek ukvarjal z istim vprašanjem, verjetno na sličen način. Kot SSk smo se bili programsko obvezali, da si bomo prizadevali za pravično in usklajeno reformo sistema krajevnih uprav, ki naj bo prijazna do potreb majhnih občin in večjezičnih območij. Zato sem odborniku Robertiju predlagal takojšnje omizje med vsemi sogovorniki, kajti napake minulih let nas vsaj nekaj naučijo, in sicer da se od vrha vsiljene rešitve nujno izjalovijo« zaključuje deželni svetnik SSk Igor Gabrovec, ki bo svoje zadržanje ponovno utemeljil tudi na jutrišnji seji Deželnega sveta.