PSR - Zamude pri izvajanju ukrepov Programa za razvoj podeželja

01. februar 2017 - Kultura in narodne pravice

Eden glavnih problemov je organ, ki na vsedržavni ravni skrbi za izplačevanje prispevkov kmetijstvu in podeželju.

Spomladi 2015 je deželni odbor z raznimi odloki določil termine za pogojno predložitev prošenj v smislu “novega” Programa za razvoj podeželja za obdobje 2014 – 2020, kar je dejansko omogočilo potencialnim koristnikom sredstev, da so lahko izrabili leto 2015, ki bi drugače bilo izgubljeno. Septembra tistega leta je Evropska komisija tudi dokončno odobrila dokument naše Dežele za novo programsko obdobje tako, da je bila tekom leta 2016 objavljena še vrsta drugih razpisov, ki se še nadaljuje. Žal še ni nobenih novic o izidu predloženih prošenj, kar je spodbudilo deželnega svetnika Slovenske skupnosti Igorja Gabrovca, da je na ta račun predložil svetniško vprašanje, ki je po postopku hitrega odgovora bilo na dnevnem redu današnjega zasedanja zbornice.

Gabrovec je v svojem uvodnem nastopu kot primer navedel prošnje za leto 2016 na osnovi Ukrepov 10, 11, 12, 13, kot tudi tiste veljavne na Ukrepu 11 iz leta 2015, o katerih ni nobenih novic o stanju postopka. Gabrovec je poudaril, da so dejavnosti, ki jih podpirajo omenjeni Ukrepi,  zelo pomembne za ohranitev naših delikatnih kmetijskih, gozdnih in krajinskih ekosistemov (kmetijsko-okoljska podnebna plačila, ekološko kmetovanje, Plačila goratim območjem ali območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami …) in zato zahteval od deželne vlade pojasnila o razlogih zaradi katerih prihaja do teh zamud in posledično spraševal kdaj bodo predvidoma pristojne službe pričele izplačevati koristnikom predvidene finančne podpore. V imenu deželne vlade oz. pristojnega odbornika Shaurlija je Gabrovcu odgovarjal podpredsednik Dežele Bolzonello, ki je podal razčlenjeno poročilo o trenutnem stanju izvajanja predvidenih ukrepov programskega dokumenta v isti sapi pa tudi potrdil hude zamude pri izplačevanju sredstev. Za težave naj bi po odbornikovih besedah bilo več razlogov. V prvi vrsti naj bi državna Agencija za izplačevanje prispevkov v kmetijstvu AGEA v začetku tega programskega obdobja imela veliko dela z okrepitvijo informatske platforme, ki je potrebna za izvajanje procedur. Žal je v istem času pretekla pogodba z družbo Sofiter, ki je bila za to zadolžena, po podaljšanju pogodbe pa je slednja šla v stečaj. To je privedlo do nedorečenosti in neučinkovitosti, ki so zaznamovale pričetek novega programskega obdobja. V nadaljevanju je odbornik obrazložil, da ima Agea dolžnost dajati prednost izplačevanja finančnih pomoči območjem v srednji Italiji, ki so jih je od lanskega meseca avgusta prizadeli potresi in nato še izredne snežne padavine. Odbornik je ob koncu razčlenjena odgovora še dodal, da si deželna uprava stalno prizadeva za izboljšave in da so naprezanja FJk tudi privedle do tega, da je Agea pred kratkim okrepila število uslužbencev.

Gabrovec se je v svoji repliki zahvalil za podroben odgovor, ki pa žal ne daje nobenih točnih zagotovil glede tempistike izplačevanja prispevkov, ki so v primežu nedvomnih zamud. Iz odgovora razberemo, da je eden glavnih problemov organ, ki na vsedržavni ravni skrbi za izplačevanje prispevkov kmetijstvu in podeželju na katerega se dejansko naslanja tudi naša dežela. Številne druge (npr. Veneto, Lombardia, Piemonte, Emilia Romagna Toscana…) in obe avtonomni pokrajini Trento in Bolzano pa imajo lastne agencije za izplačevanje je dejal Gabrovec, ki je zato pozval deželno upravo naj resno preveri možnost ustanovitve lastne agencije ali pa vsaj sklepanje pogodb/konvencij o sodelovanju z agencijami bližnjih dežel, ki so očitno uspešno premostile problem, ki nas še vedno bremeni in oškoduje razvoj kmetijstva in podeželja.