Pravic manjšine in avtonomije majhnih občin ne smemo prepuščati milosti ali nemilosti trenutnih političnih veljakov

25. avgust 2015 - Deželni svet

V tej fazi so izvoljeni upravitelji SSk tudi zahtevali, naj statuti izrecno predvidevajo dvojezično poslovanje skupnih uprav in dosledno dvojezično nudenje vseh storitev, ki jih doslej samostojno upravljajo posamezne občine.

»Razplet okrog statutov snujočih se zvez občin jasno dokazuje, da je deželni zakon šibek in pomanjkljiv, saj upravljanje z ustavnimi pravicami manjšine prepušča političnim pro tempore večinam, kar je nepravično in nevarno, saj manjšinsko skupnost potiska v vlogo talca vladajoče politike« ocenjuje deželni tajnik SSk Igor Gabrovec. »Na Tržaškem gre pohvaliti vseskozi enotno in odločno držo slovenskih županov, ki so od vsega začetka zahtevali jasne garancije tako za avtonomijo lastnih občin kot tudi za spoštovanje narodno-jezikovnih pravic Slovencev. Potem, ko je deželna uprava odklonilno odgovorila na predlog o zvezi med okoliškimi občinami, se pravi brez Trsta, so se župani dvojezičnih občin politično in upravno odgovorno odločili za pogajalsko mizo z Miljami in Trstom, ki je naposled vendarle privedla do uravnovešenega statuta, ki ga bo potrebno nadgraditi in utrditi s posameznimi pravilniki« poudarja deželni tajnik slovenske stranke. Slovenska skupnost je še vedno mnenja, da je bila najboljša rešitev za dvojezične občine oblikovanje takih zvez, ki bi povezovale uprave s sorodnimi značilnostmi, se pravi dvojezične občine med sabo v obliki avtonomnih Unij. V to smer so šla  prizadevanja Gabrovca v Deželnem svetu in v tem smislu je bila tudi zastavljena pritožba na Deželno upravno sodišče, ki še vedno čaka na odgovor.

V tej fazi so zato izvoljeni upravitelji SSk tudi zahtevali, naj statuti izrecno predvidevajo dvojezično poslovanje skupnih uprav in dosledno dvojezično nudenje vseh storitev, ki jih doslej samostojno upravljajo posamezne občine. Dvojezični morajo biti nazivi in vsak zunanji znak novih zvez, kot tudi poslovanje skupnih politično-upravnih organov. »Na Tržaškem je bila po zaslugi dobrega dialoga in politične občutljivosti vseh županov – naj pri tem izpostavim vlogo Marka Pisanija, ki je hkrati pokrajinski tajnik SSk -  možno doseči statut, ki je dokaj uravnovešen. Istega ne moremo trditi za Gorico, kjer je slovenska manjšina prikrajšana celo za dvojezični naziv novonastale zveze. Zaskrblja nas zadržanje številnih županov tudi iz vrst Demokratske stranke, ki niso podprli upravičenih zahtev slovenskih kolegov. Poglavje zase je videmska pokrajina, kjer so bile pravice in dostojanstvo slovenske manjšine popolnoma prezrti. Od tu torej ugotovitev, da je potrebno deželni zakon o reformi krajevnih uprav tako spremeniti, da izbire glede neodtujljivih pravic manjšine loči od politične opredelitve in torej volje trenutnih izvoljenih upraviteljev« zaključuje deželni tajnik SSk Igor Gabrovec, ki bo na tiskovni konferenci v petek 28. avgusta dopoldne v Trstu skupaj s pokrajinskima tajnikoma SSk podrobno ocenil raznolika stanja v vseh treh pokrajinah in nakazal naslednje politične korake.