Peticiji društva Edinost v ponedeljek na dnevnem redu razprave v Deželnem svetu FJK

23. marec 2017 - Deželni svet

Razpravo prenašamo v ponedlejek v Deželni svet in tam se odpira nova priložnost, da temeljiteje razčlenimo za nas in za deželno avtonomijo nadvse pomembno tematiko.

V sredo 23.marca je 5. stalna komisija Deželnega sveta ponovno obravnavala peticiji, ki ju je leta 2013 in 2015 predložilo društvo Edinost v zvezi z nespoštovanjem 3. člena deželnega statuta. Na dnevnem redu tokratne seje je bil predlog resolucije, s katero pristojna komisija prenese obravnavo argumenta v avlo Deželnega sveta. Razprava o enakopravnosti manjšinskih jezikov z italijanskim je kot pričakovano vzbudila živahno izmenjavo mnenj, ki je potrdila zelo različne pristope do tematike. Tudi mimo obče znanih stališč nekaterih svetnikov iz vrst desnice je večina ostalih članov komisije ocenila besedili peticij za provokativni in pretirani v zahtevah. Debata je napeljala na temo statuta FJk, na njeno avtonomijo in sama ustavna načela enakopravnosti in demokracije. Deželni svetnik SSk Igor Gabrovec je ob utemeljevanju in podpori predloženima peticijama poudaril, da dokumenta ne zahtevata načelnih ali ustavnih sprememb, temveč preprosto izvršilne predpise že obstoječega 3. člena deželnega statuta, s katerim je načelno priznana enakopravnost vseh navzočih jezikovnih skupnosti. »Glede tega naša dežela zamuja celih petdeset let medtem ko je enakovrednost manjšinskih jezikov mirno in obče sprejeta ter uveljavljena v Dolini Aoste in na Južnem Tirolskem« je poudaril Gabrovec. Društvo Edinost je s profesorjem Samom Pahorjem na čelu v minulih desetletjih doseglo tri razsodbe Ustavnega sodišča, ki potrjujejo, da je popolna enakopravnost manjšinskega jezika osnovni temelj zaščite priznane narodne ali jezikovne manjšine. Gabrovec je torej vztrajal na stališču, da je treba to vrzel odpraviti, saj bodo drugače lahko pod vprašajem vsi bodoči načrti in dodatna naprezanja za zaščito in razvoj slovenske narodne skupnosti kot tudi utemeljevanje razlogov za ohranjanje avtonomne dežele.

»Predlagano resolucijo sem ocenil kot preveč ohlapno oz. nedorečeno, saj ob načelnem priznavanju argumentov društva Edinost naposled zaključuje z ugotovitvijo, da bi dosledna večjezičnost predstavljala pretiravanje in da bi bila vsekakor operativno neizvedljiva. Sam sem vztrajal, da pa sta peticiji odlično izhodišče, na katerem lahko zgradimo sodoben zakon, ki naj uvede postopno a tudi dosledno spoštovanje enakovrednosti in torej enakega dostojanstva avtohtonih in zaščitenih jezikov in kultur v FJk. Dokument vsekakor predstavlja pomemben korak, saj se je s tem začela razprava o argumentu, ki je več desetletij ležal v skrbno zaprtem predalu. Razpravo prenašamo v Deželni svet in tam se odpira nova priložnost, da temeljiteje razčlenimo za nas in za deželno avtonomijo nadvse pomembno tematiko. Žal bo verjetno zmanjkalo časa in političnega poguma, da jo speljemo do konca. Nekje pa smo vendarle začeli« je poudaril deželni svetnik SSk Igor Gabrovec.