Obnavljanje paštnov strateško pomembno za kmetijstvo in za geološko stabilizacijo kraškega roba

03. januar 2017 - Kultura in narodne pravice

Kmetijski potencial je še vedno velik, kar dokazujejo zlasti vinogradniki, ki so se v zadnjem obdobju lotili obnavljana opuščenih teras in novih posaditev žlahtnih avtohtonih sort.

Deželni svet je z decembrskim finančnim zakon sprejel tudi obvezo za deželno vlado, da se konkretno in predvsem celovito loti načrtovanja preureditve kraškega roba. Resolucijo so ob prvem podpisniku deželnem svetniku SSk Igorju Gabrovcu podprli tudi kolegi Stefano Ukmar, Giulio Lauri in Emiliano Edera. »Dokument izhaja iz pomena, ki ga kmetijstvo in s tem povezane dejavnosti predstavljajo v okviru gospodarstva na Tržaškem. Poleg tega sem v svojem posegu v avli izrecno izpostavil, da je ohranjanje in ovrednotenje krajinskega in naravnega bogastva Krasa neposredno vezano na pretekle in sedanje kmetijske dejavnosti. Te zaznamuje tudi kulturni in narodni pečat slovenske narodne skupnosti, ki ta prostor upravlja in torej neposredno oblikuje že stoletja. Glede tega je posebej zanimiv kraški rob, ki se je še do zgodnjih povojnih let bohotil z značilno obdelanimi paštni, ki so od obmorskih vasi segali do morja. Nekaj se jih po zaslugi vztrajnih in požrtvovalnih kmetov ohranilo do danes, večji del pa je bil sila razmer opuščen, marsikatero parcelo pa so tekom desetletij pozidali. Kmetijski potencial pa je še vedno velik, kar dokazujejo zlasti kmetovalci, ki so se v zadnjem obdobju lotili obnavljana opuščenih teras in novih posaditev žlahtnih avtohtonih sort. V to smer so šle tudi obveze Protokola o Proseccu, ki so se doslej žal omejile na financiranje prvega pilotnega projekta na območju pod Prosekom nad Grljanom.« izpostavlja deželni svetnik SSk Gabrovec, ki je zato v resolucijo vključil obvezo, da se z začetkom novega leta ustanovi delovna skupina strokovnjakov in politikov, ki naj se celoviteje loti tega vprašanja. »Naš namen je, da še najprej preverimo koliko je neuporabljenih in razpoložljivih sredstev, s katerimi je svojčas upravljala Pokrajina Trst in kako pospešiti izvajanje že načrtovanih obnovitvenih del. Tretji korak pa je sestava načrta, ki naj evidentira vse potencialno uporabne površine od obronkov Trsta pa vse do Sesljana in v okviru tega poti do koriščenja zlasti državnih in evropskih sredstev za vzdrževanje in obnavljanje terasastih vinogradov, oljčnikov, sadovnjakov in vrtov z uporabo novih tehnologij in mehanizacije. Tovrstni posegi so v splošnem interesu, saj bomo s stabilizacijo kraškega roba zagotovili večjo varnost na prometnicah, ki jim že desetletja stalno grozijo zemeljski usadi.« zaključuje deželni svetnik Gabrovec, ki si bo prizadeval za takojšno soudeležbo vseh pristojnih deželnih resorjev (ob kmetijskem vsaj še odborništva za okolje, infrastrukture in civilno zaščito), univerze z njenimi raziskovalci, Lokalne akcijske skupine Kras ter, seveda, kmetijskih podjetnikov z organizacijami, ki jih povezujejo.