Občina Trst lahko sama postane metropolitansko mesto, ostalih pet pa naj tvori samostojno Unijo

04. februar 2016 - Deželni svet

V deželni zakon 26/2014 je potrebno vnesti jasna zagotovila za zaščito slovenske narodne skupnosti.

Občina Trst lahko postane vsak trenutek “metropolitansko mesto” in to že od leta 2006. Deželni zakon št. 1 tistega leta je bil celo Trstu pisan na kožo, saj predvideva možnost nastanka te upravne enote iz ene ali več občin le pod pogojem, da ta doseže najmanj 200.000 prebivalcev. Za to ni bilo potrebno nikakršnih sprememb deželnega statuta, ki so sprožile val polemičnih odzivov in še dodatno razburile predvolilno politično vzdušje.

Trst torej lahko na to pot stopi sam, ne da bi pri tem ničesar vsiljeval sosednjim ali celo goriškim Občinam. Slednje bodo lahko svobodno in naknadno presojale če se pridružiti novi krajevni upravi. To drži še posebej za okoliške občine, v katerih velja popolna dvojezičnost. Na tem območju je slovenska narodna manjšina priznana in zaščitena s specifičnimi zakonskimi določili in mednarodnimi sporazumi, zato ji nihče ne sme in ne more ničesar vsiljevati. Dvojezične občine bi se lahko povezale v samostojno Unijo, ki bi seveda zagotovila vsaj isti nivo narodne in jezikovne zaščite. Trst bi se medtem lotil soočanja in pogajanja z državo za pridobitev novih pomembnih razvojnih možnosti in odgovornosti, kar seveda ni lahko in niti samoumevno. V tem smislu je stranka Slovenska skupnost pripravljena k tvornemu sodelovanju in dialogu.

Slovenska stranka ravno tako potrjuje svojo razpoložljivost pri razrešitvi vozlov, ki so nastali v zvezi z reformo krajevnih uprav in nastankom novih občinskih zvez. Slovenska skupnost poudarja, da je potrebno v deželni zakon 26 z leta 2014 vnesti spremembe, ki bodo zagotavljale dodatna in nedvoumna zagotovila za zaščito slovenske narodne skupnosti. V 32. občinah od Milj do Trbiža namreč se nivo ustaljene zaščite vsekakor ne sme zmanjšati, v popolnoma dvojezičnih občinah pa morajo ostati vloga, dostojanstvo in uporaba slovenščine povsem izenačene z italijanskim jezikom, tako v odnosih z občani kakor v samem delovanju uprave. To lahko dosežemo – zaključuje deželni svetnik SSk Igor Gabrovec – če na novo zarišemo območja občinskih zvez in predvidimo, da se slovenske občine samostojno povežejo med seboj. V vsakem primeru pa statuti Unij, v katerih je tudi ena sama slovenska občina, morajo biti dvojezični. Tudi to je treba izrecno zapisati v zakon, zaključuje Gabrovec.