Občina Trst je že danes metropolitanska

18. september 2015 - Deželni svet

Na podlagi deželnega zakona št. 1 z leta 2006, ki je za FJk merodajen, lahko nastane metropolitansko mesto iz ene (!) ali več občin, ki doseže vsaj 200.000 prebivalcev. Trst se lahko torej spremeni v metropolitansko mesto že danes in celo sam, brez drugih občin.

V zadnjih dneh je ne ravno izvirna razprava o Trstu kot metropolitanski občini zadobila nepričakovane razsežnosti. Gotovo so k temu prispevali mediji, ki so začetnim bodicam in nato polemičnim izmenjavam mnenj med tržaškim senatorjem in deželnimi svetniki (do)dali veliko odmevnost.

Gotovo ni dvoma o tem, da uživa vsak senator vso pravico zakonodajne iniciative in torej da predlaga in zagovarja kakršenkoli popravek, naj bo dogovorjen ali ne. Veliko bolj vprašljiva pa je umestnost poteze, ki neposredno načenja suverenost deželne skupščine, da sama piše in spreminja svoj statut, torej svojo lastno ustavo, ki sloni ravno na posebnem statusu avtonomije. Pravih razlogov za tako početje ne poznam oz. o njih lahko le ugibam. Zaenkrat pa so mi zelo jasne posledice te pretirano zaostrene debate, ki je pristala na raven natolcevanja zlasti med Tržačani in Furlani. Na dan prihajajo spet stare zgodbe o večnih zamerah, izgubljenih priložnostih, neutešenih pričakovanjih. Vse skupaj spominja na znani pregovor, ki modro opominja, da kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Tretji bodo v tem primeru vsi tisti, ki od Severne Italije do Rima hrepenijo po tem, da bi deželam s posebnim statutom, morda naši še najbolj, odščipnili vsako obliko avtonomije. Razvneta polemika je v tem smislu vojna med reveži, namesto katere bi bilo treba strniti vrste in skupno s tistimi, ki zasledujejo iste cilje, odločno nastopiti v bran naših pravic in deželne avtonomije.

Med zadnjim zasedanjem Deželnega sveta smo ob koncu bogate razprave vzeli na znanje »vsiljeni« popravek, ki izrecno navaja možnost metropolitanskih mest, a istočasno tudi ponovno osvežili in potrdili dve zelo pomembni načeli. Prvo je to, da se v Furlaniji Julijski krajini lahko ustanovijo metropolitanska mesta vse od leta 2006, ko je bil to možnost uvedel zakon št. 1, ki je tudi predvidel celo vrsto pogojev po meri Trsta. Drugo je neizpodbitno dejstvo, da bomo o takem morebitnem predlogu ureditve odločali sami, se pravi Deželni svet FJk, ki ima za to vse predvidene pristojnosti. Vse to dejansko kaže, da je polemika nična in povsem odvečna, saj zadeva nekaj, metropolitansko občino, kar bi se lahko uresničilo že prej, lahko bi se udejanjilo brez vsiljenega popravka v statut in bo enako izvedljivo, nič več in nič manj, tudi po sprejetju »rimskega dopolnila«.

Na podlagi deželnega zakona št. 1 z leta 2006, ki je za FJk merodajen, lahko nastane metropolitansko mesto iz ene (!) ali več občin, ki doseže vsaj 200.000 prebivalcev. Trst se lahko torej spremeni v metropolitansko mesto že danes in celo sam, brez drugih občin. Navsezadnje je za naše razmere daleč največje mesto, saj je že Videm pol manjše. Dežela in Država se lahko odločita, da novemu subjektu zaupata tudi nove in izredne dodatne odgovornosti, morda tudi na področju razvijanja pristaniške dejavnosti, industrijskega razvoja in čezmejnega sodelovanja. Možno, a ne samoumevno. Odvisno, kot običajno, od politične volje.

Okoliške občine so po zakonu svobodne, da ostanejo izven metropolitanskega velemesta. Lahko se tudi odločijo, da pristopijo. Nihče ne sme in za enkrat ne more tega vsiljevati. Na Tržaškem bi lahko pet manjših tržaških občin, ki obkrožajo Trst, lahko skupno sestavljalo novo in samostojno občinsko zvezo, saj so njihova ozemlja na vsak način povezana, ali direktno ali z državno mejo. Tako zasnovana zveza, brez Trsta torej, bi lahko za določena področja sklepala konvencije z metropolitanskim mestom, ostale storitve pa bi upravljala sama po ustaljenem (dvojezičnem) teku, ki velja danes v posameznih majhnih občinah. Na ta način bi prav gotovo bolje zadostili slovenski manjšini in pravicam njenih pripadnikov, istočasno pa bi se na Tržaškem izognili gotovim težavam in že napovedanim problemom, ki jih bo imela pri vsakdanji upravi načrtovana Julijska medobčinska teritorialna zveza. Ali ni to zelo blizu predlogu, ki so ga bili svojčas deželni vladi skupaj iznesli vsi naši župani?  

Če hoče Trst prerasti v mestno občino, je torej vse to možno že od daljnega leta 2006 in torej tudi danes. Veliko lahko naredimo že z razpoložljivimi zakonskimi inštrumenti, mnogo več še z nekaterimi malenkostnimi popravki k reformi zakona 26/2014. Glavna pa je politična volja in prepričanje, da manjšine in njihove zahteve niso trn v peti, ampak dragocena priložnost, ki jo gre ovrednotiti. Le tu se, žal, večkrat zatika.