Glasujemo, ker vemo, česa nočemo

24. maj 2019 - Deželni svet

Odsotnost politične razprave vleče vodo na mlin tistim, ki nočejo nobenih sprememb. Posploševanje in banaliziranje problemov nagrajuje tiste, ki se sploh ne trudijo, da bi iskali primerne odgovore. Ker so kričanje, vihtenje z meči, pljuvanje na nasprotnika, kazanje na prave ali namišljene grešne kozle sila preprost šport za vse tiste, ki jim ni mar za lepo igro in so jim pravzaprav pravila olike in omike tesna – ko že ne tuja.

Včasih nam ni povsem jasno, kaj si pravzaprav želimo in pričakujemo. Lažje nam je doumeti, česa nočemo. Nočemo sovraštva, nočemo vojne, nočemo bodečih žic na meji, nočemo preganjanja različnih, nočemo odseljevanja naših otrok s trebuhom za kruhom. Zato v nedeljo pojdimo na volišča in svoj glas oddajmo našim ljudem. Uresničimo pravico, ki je za vse nas hkrati tudi moralna in etična dolžnost.

V nedeljo bo dosegla svoj epilog čisto posebna volilna kampanja, ki se ni izkazala zaradi svoje prodornosti. Občutek imam, da se marsikateri politični sili pravzaprav splača, da je tako. Molk in nezanimanje nagrajujejo tiste, ki so jim programske in politične vsebine deveta briga. Volilna mlačnost nagrajuje tiste, ki nagovarjajo želodec prej kot možgane. Odsotnost politične razprave vleče vodo na mlin tistim, ki nočejo nobenih sprememb. Posploševanje in banaliziranje problemov nagrajuje tiste, ki se sploh ne trudijo, da bi iskali primerne odgovore. Ker so kričanje, vihtenje z meči, pljuvanje na nasprotnika, kazanje na prave ali namišljene grešne kozle sila preprost šport za vse tiste, ki jim ni mar za lepo igro in so jim pravzaprav pravila olike in omike tesna – ko že ne tuja.

Kot Slovenska skupnost, edina samostojna stranka Slovencev v Italiji, smo se tudi v tokratno volilno areno spustili s svojimi najboljšimi močmi. Na občinskih volitvah povsod sodelujemo z uglednimi kandidati in kandidatkami za županska in svetniška mesta. Volilna soočenja v posameznih občinah smo osredotočili na vsebinah, na upravnih programih, na konkretnih predlogih za izboljšanje vsakdana, za izboljšanje javnih storitev v korist občanov, ki naj bodo učinkovite in hkrati varčne. Marsikje smo zalučali kamen v mlako starega reda, ker je v marsikateri občini zrak že toliko zatohel, da nove ideje težko zadihajo. Povsod smo potegnili na dan nove ideje za gospodarski razvoj naših občin, za njihovo večjo razpoznavnost navzven, za izboljšanje družbeno-kulturnega utripa in za ustvarjanje novih delovnih priložnosti za naše mlade. Povsod smo strankam leve sredine predlagali, pravzaprav ponovno potrdili pripravljenost, da sklenemo programsko-politične dogovore za skupno upravljanje naših občin. Ker v njih naši ljudje skupaj živijo in torej delijo skupne težave in večkrat tudi zelo slična pričakovanja. Z izjemo Doline, kjer nastopamo složno v podporo dosedanjemu županu, povsod drugje smo naleteli na običajen, banalen, zguljen odgovor, da 'časi niso še zreli za sodelovanje s stranko SSk'. Sprašujem se, če niso zreli časi ali pa če so pri tem gnile zavesti. Nič zato. Predstavili smo se povsod samostojno ali v navezi s takimi, ki z nami delijo željo po novem, po spremembah, po razvoju.

Za evropske volitve smo potrdili našo bratsko navezo z Južno tirolsko ljudsko stranko SVP, ki nam omogoča, da bomo s skupnim izvoljenim evropskim poslancem Herbertom Dorfmannom še naprej prisotni in kvalitetno zastopani v najvišji evropski instituciji. Na listi SVP nas Slovence zastopa Martina Valentincic, mlada goriška odvetnica in vsestransko družbeno-politično aktivna delavka. Martina si zasluži naš glas, ki je hkrati glas za SVP, glas za odprto in strpno Evropo, glas za ovrednotenje avtonomije naših dežel, glas za gospodarski razvoj in glas v podporo enakopravnosti in enakovrednosti narodnih in jezikovnih manjšin.

Načrt skupne, povezane, solidarne, strpne, gospodarsko in družbeno uspešne ter predvsem varne in  miroljubne Evrope je danes kot že dolgo ne pod hudo preizkušnjo. Hudo preizkušeni so že sami temelji, na katerih sloni skupna evropska streha. Naš glas za SVP je hkrati glas za tiste, ki verjamejo v sanje evropskih očetov, ki so sezidali skupen in prijazen dom za vse evropske narode, jezike, kulture in vere. Moji starši so doživeli strahote druge svetovne vojne, njihovi starši tudi pokol prve. Naši starši in nonoti vedo povedati, kako je bilo, ko je zavladala logika močnejšega, ko sta zavladali nasilje in sovraštvo, ko smo bili tudi Slovenci preganjani in označeni za manjvredne, ko sta torej zavladala nestrpnost in egoizem. Moji generaciji je bilo dano, da živi v najdaljšem obdobju miru v zgodovini Evrope. Isti mir hočem privoščiti in zagotoviti tudi svojim otrokom.

Včasih nam ni povsem jasno, kaj si pravzaprav želimo in pričakujemo. Lažje nam je doumeti, česa nočemo. Nočemo sovraštva, nočemo vojne, nočemo bodečih žic na meji, nočemo preganjanja različnih, nočemo odseljevanja naših otrok s trebuhom za kruhom. Zato v nedeljo pojdimo na volišča in svoj glas oddajmo našim ljudem. Uresničimo pravico, ki je za vse nas hkrati tudi moralna in etična dolžnost.

Igor Gabrovec