Deželni zdravstveni zakon naj upošteva jezikovne pravice na slovenskem naselitvenem prostoru

05. december 2018 - Kmetijstvo-Teritorij-Gospodarstvo

Ko gre za nudenje zdravstvenih storitev pa je to še toliko bolj pomembno, saj gre za pravice, ki jih moramo zagotavljati ljudem, ki rabijo pomoč, zdravstveno oskrbo, in svetovanje.

Deželni svet FJk je te dni zaposlen z uvajanjem popravkov k zdravstveni reformi, ki jo je levosredinska večina uzakonila leta 2014. »Takrat je Deželni svet na moj predlog sprejel vrsto popravkov, ki so izrecno potrjevali načelo, da je v nudenju zdravstvenih storitev na slovenskem naselitvenem prostoru zagotovljena raba tudi slovenskega jezika. Gre za pravico, ki je zapisana že v 8. členu zaščitnega zakona 38/2001, ki jamči rabo slovenskega jezika v odnosih z javno upravo in s ponudniki javnih storitev. Ko gre za nudenje zdravstvenih storitev pa je to še toliko bolj pomembno, saj gre za pravice, ki jih moramo zagotavljati ljudem, ki rabijo pomoč, zdravstveno oskrbo, in svetovanje. Pomislimo le na delo z otroki ali tudi starostniki, ki trpijo zaradi živčno degenerativnih  bolezni. Tu je možnost neposrednega sporazumevanja z bolnikovim najbližjim, recimo kar srčnim jezikom bistvenega pomena za hitro in učinkovito vzpostavitev odnosa z zdravstvenim osebjem. To pravico moramo zato potrditi tudi v novi formulaciji poglavja o organizaciji zdravstvenih služb« je izpostavil deželni svetnik SSk Igor Gabrovec v svojem uvodnem posegu.

»V pogodbi med javnim zdravstvenim podjetjem in deželno upravo iz leta 2017 sta izrecno zabeležena tudi pomen in vloga Slovenske socio-psiho-pedagoške službe, ki ji je zagotovljen status samostojne službe s širšim zemljepisnim obsegom. Povezava med tržaško in goriško zdravstveno enoto lahko v tem okviru prispeva, da SSPPS, ki deluje v povezavi s slovenskimi šolami in je namenjena prvenstveno družinam in otrokom s posebnimi težavami, razširi svojo prisotnost tudi na Goriško in po možnosti do videmske pokrajine, kjer je naša skupnost prav tako prisotna in zaščitena« izpostavlja predstavnik SSk v Deželnem svetu. V pogovoru z deželnim odbornikom Riccardom Riccardijem je Gabrovec prejel potrditev, da namerava deželna uprava primerno vrednotiti SSPPS z imenovanjem samostojnega poslovodje, ki ga služba že vrsto let pogreša. »Nakar bo potrebno službo tudi kadrovsko okrepiti, zato da bo kos potrebam slovenskih šol, otrok in njihovih družin. Kot tudi je potrebno, da predvidene jezikovne pravice udejanjimo povsod, kjer je potrebno« zaključuje deželni svetnik SSk Igor Gabrovec.