Demokratično izvoljeno predstavništvo slovenske narodne skupnosti v FJk je neodložljivo

15. junij 2015 - Deželni svet

Nedavni sprejem skupine Slovencev v Rimu je ponovno oživel razpravo, mestoma tudi s polemičnimi toni. Pri tem velja izpostaviti osnovno dejstvo, da se je predsedstvo republike očitno samo oz. samostojno odločilo, koga in kako naj vabi, in to delno po institucionalnem in delno po različnem ključu. Sporočilo pa je, mimo čustvenih ocen, dokaj jasno: če se sami ne bomo odločili, potem bodo drugi (v tem primeru Kvirinal) odločali namesto nas.

Že več let se tudi znotraj slovenske narodne skupnosti v Italiji razvija debata glede potrebe po določitvi nove oblike zastopstva, ki naj uživa potrebno podporo in predvsem tako notranjo kot zunanjo legitimacijo. O tem je tekla beseda že na programski konferenci, ki sta jo krovni organizaciji priredili v letih 2002-2003. Nadalje se je vprašanje evidentiranja oz. določitve »strateškega vodstva« pojavilo tudi v zaključkih ankete SDGZ leta 2005. Minilo je dobro desetletje. Debata o najboljši obliki predstavništva Slovencev v Italiji se je nato razvijala ob raznih priložnostih, na javnih debatah in še posebej na straneh raznih medijev. Kronološko zadnja je bila pobuda Slovenskega raziskovalnega inštituta.

Nedavni sprejem skupine Slovencev v Rimu je ponovno oživel razpravo, mestoma tudi s polemičnimi toni. Pri tem velja izpostaviti osnovno dejstvo, da se je predsedstvo republike očitno samo oz. samostojno odločilo, koga in kako naj vabi, in to delno po institucionalnem in delno po različnem ključu. Sporočilo pa je, mimo čustvenih ocen, dokaj jasno: če se sami ne bomo odločili, potem bodo drugi (v tem primeru Kvirinal) odločali namesto nas.

Družbeno politično društvo Edinost je v minulih zakonodajnih dobah že vložilo peticijo Deželnemu svetu, s katero je dejansko v obliki zakonskega osnutka predlagalo »Demokratično izvoljeno predstavništvo slovenske narodne skupnosti v Italijanski republiki«, pri čemer se sklicuje na določila 16. člena državnega zakona 482/1999. Ta pot bi bila najbrž najhitrejša, saj ima že oprijemljivo zakonsko oporo. Ni pa edina.

V minuli zakonodajni dobi sem bil s takratnim kolegom Igorjem Kocijančičem ponudil v razpravo predlog demokratičnega izvoljenega zastopstva, ki naj bi ga po načelu »en človek en glas« prispevali izoblikovati vsi pripadniki slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki bi se odločili, da hočejo biti obravnavani kot taki. Predlog je predvideval izvolitev predstavništva slovenske jezikovne in narodne manjšine, ki ga sestavljajo Svet slovenske manjšine (33-članski, ki ga izvolijo pripadniki, ki se opredelijo za Slovence –tu ne gre slepomišiti!- in vpišejo v poseben volilni seznam ter s tem pridobijo aktivno in pasivno volilno pravico), Predsedstvo sveta slovenske manjšine in trije njegovi pokrajinski odseki.

Predlogov je več in vsi imajo enako dostojanstvo. Nekje pa moramo začeti in za začetek predlagam, da izberemo vsaj smer in sredstvo. Slednje vidim v instrumentu deželnega zakona, ki edini lahko zajamči javno-pravno legitimacijo neke nove oblike zastopstva.